O MENI, LESU IN KLOPOTCIH …

 

Od kar pomnim sem se rad ukvarjal z lesom. Čeprav to ni moj poklic, me je to delo vedno navduševalo.

Les je kot živo bitje, vsaka vrsta je drugačna – razlikuje se po barvi, teži, strukturi, gostoti, trdoti, toploti, vonju, glasu – toplino začutiš že, ko ga samo primeš v roke in zato s kovino sploh ni primerjave.

Ko ga že začneš obdelovati ima vsaka vrsta lesa svoj vojn, posebej močnega imata smreka in bor. Tudi obdeluje se vsak drugače. Najtežje se obdeluje smreka, pa čeprav je zelo mehka. Vse lastnosti, ki sem jih opisal pa pridejo v poštev tudi pri izdelavi klopotcev, kajti pri izdelavi enega klopotca potrebuješ pet vrst lesa in sicer hrast, akacija, jesen, javor in smreka. Naši predniki so uporabljali še nekatere druge vrste lesa kot so hruška in lipa, ker se pa te vrste težko dobi sem si dovolil spremembe in uporabljam le zgoraj naštete vrste lesa.

V teh različnih vrstah lesa je tudi ves čar.

Z izdelavo klopotcev se ukvarjam že 35 let. Izdelave me ni nihče učil, delal sem po lastni intuiciji, tehnološki postopek in načrte sem si izdelal sam, kakor je razvidno po sliki.

To delo je zelo raznoliko in zanimivo. Vsi deli so si med seboj skoraj drugačni, tako da se mora žagati, skobljati, rezkati, stružiti, rezkati horizontalno in vrtati, skratka opravljati se mora vse operacije.

Klopotec je naprava, ki je sestavljena iz 40 delov in  jo poganja veter. Posamezni deli so gibljivi in morajo biti izdelani točno, da le to lahko deluje kot celota.

 

Če želiš končno delo napraviti skladno in estetsko potrebuješ kar nekaj strojev, orodja in tudi časa, da vse poteka po ustaljenem vrstnem redu.

 

SPOMINI ...

Kot sem že uvodoma omenil, so me te napravice zanimale že od nekdaj. Avgusta leta 1975, sem si klopotec podrobno ogledal pri enemu trgovcu, ki jih je takrat prodajal. Cena za en klopotec je takrat znašala 300 dinarjev. Za tiste čase to nikakor ni bilo poceni in po temeljitem ogledu sem se odločil, da ga bom izdelal sam.

Takrat sem bil star 12 let in nisem imel nobenih izkušenj. Želel sem si samo narediti nekaj, kar bi se vrtelo in klopotalo. To mi je bilo zelo zanimivo, težava je bila le v tem, da nisem imel ne orodja, lesa pa tudi ne. Kljub temu sem se lotil dela. Les, ki sem ga uporabljal, ostanki od raznih razdrtih zabojev za sadje, so bili po večini smreka ali bukev.

Klopotec sem izdeloval cel teden, po spominu, kot sem videl, da so narejeni in seveda sem se ob tem trudil po svojih najboljših močeh. Končni izdelek je seveda bil le nekaj podobnega klopotcu. Takoj, ko sem bil gotov sem ga postavil na drog, na kar  sem hitro ugotovil, da sem naredil dve veliki napaki. Prvič: bati niso bili postavljeni centrično in ga je zaradi tega veter težko pognal. Bat se mora gibati 125°, meni pa se je gibal 250°, zato so se bati zatikali v zvočno desko, tu pa je prišlo do lomljenja. Zvočno desko sem moral odstraniti, ker bi v nasprotnem primeru polomilo cel izdelek. Prvi klopotec sem moral popravljati vsaki teden, vzdržal je nekje do sredine oktobra istega leta. Prišel je en močen veter, ga je razbil do konca, tako da je od vetrnic ostala samo še ena.

Istega leta sem napravil še enega, samo da to ni bil klasičen klopotec, ampak je bila to nekakšna osem loputna vetrnica, katera je z svojim vrtljivim gibanjem  preko ročičnega mehanizma, omogočala nihanje zvonca in ta naprava ni klopotala,  ampak je zvonila. Tudi to vetrnico mi je tega leta razbilo, na isti dan kot prvega. Naslednje leto sem to vetrnico obnovil in napravil novi klopotec. Bil je že boljši, ampak z njim nisem imel sreče, kajti takoj, ko sem ga postavil na drog, je prišel močan veter in ga je v trenutku razbilo in razmetalo lopute vse naokrog. Ta klopotec ni bil na drogu niti eno uro.

Leta so minevala, z nakupom strojev in orodja, so tudi klopotci postajali kvalitetnejši.

8 loputna vetrnica z zvoncem 8 loputna vetrnica z zvoncem  

Zgoraj omenjeno vetrnico z zvoncem  (prikazano na sliki), sem kasneje v celoti obnovil. Izdelal sem ji tudi hiško, ki je varovala ročični mehanizem in zvonček, pred zunanjimi vplivi se je tako ohranila do danes.

 

     

Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player